Hugo Wolf
Genij in blaznost
| | 1860 | Hugo Wolf se rodi v Slovenj Gradcu v takratni Spodnji Štajerski. |
| 1875 | Potem ko ga oče doma nekaj časa poučuje v igranju violine in klavirja, odide na dunajski konzervatorij. |
| 1875-1878 | V kratkem času mladi Wolf napiše 50 samospevov. Dunajski konzervatorij kmalu zapusti. Zelo rad bi se učil pri nekem velikem mojstru, vendar so ga vsi, med drugim tudi Johannes Brahms, odklonili. |
| 1878-1887 | Wolf postane glasbeni kritik in za nobenega od mojstrov, ki so ga prej odklonili, ne najde dobre besede. |
| 1888-1898 | Končno vzbudi umetnik pozornost tudi s svojimi glasbenimi deli. Uspeh ga spodbudi, da se vse intenzivneje posveča glasbi. Med drugim uglasbi Goethejeve pesmi, leta 1895 napiše opero „Corregidor“. Ustvarjalno obdobje Huga Wolfa vedno znova prekinjajo obdobja duševne otopelosti. |
| 1898-1903 | Zaradi svojega slabega psihičnega in fizičnega zdravstvenega stanja se glasbenik v letu 1898 sam odloči za deželno umobolnico. |
| 1903 | Hugo Wolf umre v dunajski psihiatrični kliniki, star 43 let. |
Hugo Wolf (*1860 +1903)
| Hugo Wolf je bil rojen v Slovenj Gradcu v takratni Spodnji Štajerski (danes Slovenija). Njegov oče ga je od mladih nog poučeval v igranju klavirja in violine in tako so ga že s 15 leti sprejeli na dunajski konzervatorij. Tam pa je študiral le eno leto, naprej pa se je usposabljal kot samouk.
Odklanjanje
V naslednjih treh letih je napisal 50 samospevov. Največja želja mladega skladatelja je bila, da bi se lahko učil pri mojstru, kot je bil na primer Johannes Brahms, vendar so ga vsi odklonili. To ga je močno prizadelo in tako se je njegovo občudovanje velikih umetnikov - predvsem Johannesa Brahmsa – sprevgrlo v sovražnost. Mladi Wolf, ki je v tem času delal kot glasbeni kritik pri časopisu „Wiener Salonblatt“, je to velikemu skladatelju tudi jasno pokazal. Brez prizanašanja je Brahmsa v svojih člankih raztrgal, medtem ko je bil za Wagnerja, Liszta in Brucknerja poln hvale.
Uspeh
| Kljub začetnim težavam je Hugu Wolfu z 28 leti le uspelo opozoriti javnost na svoja glasbena dela, ko je neka dunajska založba izdala njegove prve zvezke samospevov. V naslednjih letih se je sicer intenzivno posvečal lastnemu glasbenemu ustvarjanju, uglasbil je pesmi Goetheja, Heineja, Kellerja in Mörikeja, a ves čas so ga spremljala obdobja duševne otopelosti, v katerih je skladatelj nemočno životaril.
Bolezen
Sredi 90-ih let 19. stoletja je duševna zmedenost ob slabem zdravstvenem stanjem zelo napredovala in rojenega Štajerca so po poskusu samomora leta 1898 na njegovo željo hospitalizirali v deželni umobolnici na Dunaju. Tam je Hugo Wolf umrl 22. februarja 1903, star samo 43 let.